»Če danes samo pomislim, da smo včasih v sezonah pripravili po dvanajst premier in več, komaj morem verjeti, kaj vse sem tudi sam doživljal kot igralec ter kolegi in kolegice igralke in igralci ob meni in pred mano. Kako smo zvadili in igrali vedno nova besedila, kako smo si jih zapomnili, včasih porabili za študij le izjemno kratkih od 18 do 25 dni. Kako smo gostovali v vsaki malo večji 'luknji' po stokrat na sezono, spali včasih dobesedno na slamnjačah, a vztrajali in vztrajali in se imeli v bistvu lepo. Morda celo lepše, kot se imajo igralci in ljudje vsevprek danes, ko se vsakomur nekam tako hudo mudi.«

»Vztrajajte, z vami smo.«

»Otrokom gledališče ni le v zabavo, ampak jim v tem divjem času predstavlja nujo.«

»Državno tožilstvo pri tem stališču vztraja že od 2016, vztrajamo tudi zdaj.«

»vztrajal do konca«

»Vztrajati v obmejnosti«

»Pri predlogu ne bodo vztrajali.«

»Mi bomo vztrajali do konca.«

»Dostikrat se gledališče v javnem prostoru gleda kot nekaj, kar ni tako resno, zato se verjetno tudi ne jemlje tako resno. Pogosto so predstave zunaj, na ulici in trgih zabavne, komične, dostikrat lahko izpade, da ni veliko znanja za njimi in veščin, ampak da gre samo za lahkotno zabavo, obenem pa se na ulici zgodi marsikaj, tudi resne, družbenokritične predstave.«